Znanstveniki prvič ustvarili zarodke iz kožnih celic. "To spreminja pravila starševstva"

Ameriškim znanstvenikom je prvič uspelo ustvariti zgodnje človeške zarodke z manipulacijo DNK, pridobljene iz človeških kožnih celic.
Naše razmnoževanje je sorazmerno enostavno.
Moška semenčica sreča žensko jajčece, celici se spojita in nastane zarodek, približno devet mesecev kasneje pa se rodi otrok.
Zdaj pa znanstveniki spreminjajo igro.
V znanstveni reviji Nature Communications je skupina ameriških znanstvenikov objavila, da ji je uspelo razviti 82 zarodkov iz človeških kožnih celic.
Kaj je bistvo novega postopka?
Od staršev podedujemo celoten genetski zapis za "izgradnjo" našega telesa.
Ta zapis je shranjen na dolgi molekuli DNK, ki je v našem telesu shranjena v celičnem jedru v "paketkih", imenovanih kromosomi.
Od vsakega starša dobimo 23 takšnih "paketkov".
Ob našem spočetju je 23 kromosomov prispevalo mamino jajčece, drugih 23 pa očetova semenčica.
Skupaj jih je tako 46, ki jih kasneje vsebuje vsaka celica našega telesa.
Tako je, vsaj načelno, iz vsake celice mogoče "ustvariti" našo popolno kopijo - klon.
Ameriški znanstveniki iz oregonske univerze Health and Science so tako za izdelavo zarodkov uporabili kožne celice.
Vendar niso ustvarjali klonov, pač pa so kožne celice "predelali" tako, da so imitirale jajčne celice, ki so jih lahko oplodili s semenčico.
Iz kožnih celic so vzeli jedro, kjer se nahaja popoln genetski zapis, shranjen v kromosomih.
S posebnim postopkom so iz njega odstranili polovico genetskega materiala in tako spremenjeno jedro vstavili v darovano jajčno celico, ki so ji pred tem odstranili lastno jedro.
Tako spremenjeno jajčece so potem oplodili s semenčico in dobili zarodke.
Postopek prikazuje slika spodaj.
Nov postopek: mitomejoza
Postopek, s katerim so iz kožnih celic odstranili polovico genetskega materiala, so poimenovali "mitomejoza".
Ime je skovanka iz besed "mitoza" in "mejoza", ki sta imeni za dve obliki delitve človeških celic.
Mitoza je delitev telesnih celic, pri kateri se ohranja celotna količina dednega materiala, mejoza pa je delitev, pri kateri nastanejo spolne celice (semenčice in jajčeca), ki vsebujejo samo polovico DNK.

Tako nastale zarodke so razvijali do največ šestega dne.
"Uspelo nam je nekaj, kar se je zdelo nemogoče," je povedal profesor Shoukhrat Mitalipov, direktor centra za terapijo z embrionalnimi celicami in genskimi terapijami na univerzi Oregon Health and Science.
Nova tehnika namreč omogoča, da za začetek življenja uporabimo skoraj katerokoli celico v telesu.
Z njo pa bi lahko premagali neplodnost, povezano s starostjo ali boleznijo.
Pomoč neplodnim in istospolnim parom
Postopek bi tako lahko pomagal starejšim ženskam, katerih jajčeca so manj sposobna za oploditev, moškim z nizkim številom semenčic ali ljudem, ki so po zdravljenju raka postali neplodni.
Tehnika pa odpira vrata tudi temu, da bi genetsko sorodnega otroka imeli istospolni pari. Tehnika, opisana v študiji, namreč ne zahteva nujno ženskih kožnih celic – uporabili bi lahko tudi moške.
Pri moškem istospolnem paru na primer bi tako iz kože enega partnerja lahko ustvarili jajčece, ki bi ga nato oplodili s semenčico drugega partnerja.
Vendar do vsega tega še ne bo prišlo tako hitro.

Tehnika je trenutno še nepopolna
Kot piše BBC, bi lahko trajalo vsaj desetletje, preden bi jo lahko sploh začeli uporabljati v klinikah za zdravljenje neplodnosti.
Tehnika namreč še zdaleč ni popolna, saj jajčece naključno izbira, katere kromosome bo zavrglo in katerih ne.
Namesto da bi obdržalo po enega od vsakega od 23 kromosomov (kar je nujno za zdrav razvoj), pogosto obdrži dva ista, kakšnega pa sploh ne.
Tudi uspešnost postopka je nizka (okoli 9-odstotna), poleg tega pa v kromosomih ne pride do pomembnega procesa preurejanja DNK, imenovanega rekombinacija (ali "crossing over").
Nujen je odprt pogovor z javnostjo
Strokovnjaki pravijo, da gre za impresiven preboj, a opozarjajo, da je nujen odprt pogovor z javnostjo o tem, kaj znanost danes omogoča.
To področje namreč spreminja tudi pravila starševstva.
Profesor Roger Sturmey, strokovnjak za reproduktivno medicino na univerzi v Hullu, je za BBC povedal dejal, da gre za "pomembno" in "impresivno" znanost, a dodaja: "Hkrati pa takšna raziskava poudarja pomen odprtega dialoga z javnostjo o novih dosežkih na področju reproduktivne znanosti. Preboji, kot je ta, nas opominjajo na potrebo po trdnem nadzoru in odgovornosti, da bi ohranili zaupanje javnosti."
Profesor Richard Anderson, namestnik direktorja MRC centra za reproduktivno zdravje na univerzi v Edinburgu, pa je dejal, da bi sposobnost ustvarjanja novih jajčec pomenila "velik napredek".
Poudaril je: "Prisotna bodo zelo pomembna varnostna vprašanja, a ta študija je korak bližje k temu, da bi mnoge ženske lahko imele svoje genetske otroke."
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje